m 1   --  in  -ja  in  -a  [ mə̀ mə̀ja in èm êma ]  m ( ə̏; ȅ ȇ )
štirinajsta črka slovenske abecede:   napiši m ; veliki M ; od k do m ; z dvema m-jema ; trije m-i
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje:   m je zvočnik
♦  jezikosl.  m  simb.  samostalnik moškega spola

m 2   [ ḿ ]  medm. ( m̑ )
navadno v členkovni zvezi z da, ja   izraža obotavljanje, pomislek, dvom:   m, da, morda imaš prav
// izraža (zadržano) pritrjevanje:   m, da, to je res;  prim. m-da , mja 1

mà 1   člen. ( ȁ )  nar. zahodno
1. ali 1 , kako :   ma ste neumni
2. da 1 , ja 3 :  ma, jasno, poznam ga / ma, kakor se vzame

ma 2   vez. , nar. zahodno, v protivnem priredju
pa 2 , ampak 2 :  dela, ma ne rad / elipt.  ma vi niste iz naših krajev

macafízelj   tudi  macefízelj -zlja m ( í )  nar.
1. nav. mn.  svaljek (iz krompirjevega testa):   za kosilo bomo jedli macafizlje in solato
2. zelo majhen človek:   takegale macafizlja se pa že ne bom bal

macafúra   -e ž ( ȗ )
nar.  zanemarjeno oblečena, skuštrana ženska:   pijana macafura

macaron   gl. makron 2

macefizelj   gl. macafizelj

mácelj   -clja m ( á )
zastar. bat , bet , kij :   z macljem je tolkel po sekiri, dokler se grča ni razklala
// macola :   komaj je vihtel macelj

macerírati   -am nedov. in dov. ( ȋ )
teh.  namakati organsko snov zaradi izluževanja, razvlaknjenja:   macerirati les, pelin
// med.  s tekočino povzročati, da postane kaj mehko:   macerirati kost, tkivo

maceríran  -a -o:
maceriran les ; maceriran plod  odmrl in zmehčan plod

macêsen   -sna m ( é )
gorsko drevo z mehkimi tankimi iglami v šopih, ki jeseni odpadejo:   macesni so ozeleneli ; posekati macesen ; star macesen / pog.  pohištvo iz macesna  macesnovega lesa
♦   vrtn.  japonski macesen  macesen z rumenkasto zelenimi storžki, Larix leptolepis

macêsenje   in  macêsnje -a  [ prva oblika macesənje ]  s ( ȇ )
zastar. macesnovje :   iti v macesenje

macêsnov   -a -o prid. ( é )
nanašajoč se na macesen:   macesnov les / macesnov gozd / macesnova tla v koči / macesnova goba
♦   bot.  macesnov goban  užitna goba z zlato rumenim klobukom, rastoča pod macesni, Suillus grevillei

macesnovína   in  macêsnovina -e ž ( í; é )
macesnov les:   stanovanjska oprema iz macesnovine

macêsnovje   -a s ( é )
macesnov gozd:   pot skozi redko macesnovje / z bukovjem in macesnovjem obrasla pobočja  z macesnovim drevjem

mach   -a  [ máh ]  m ( ȃ )
let. žarg.  Machovo število:   letalo je doseglo hitrost tri mache

machiavellizem   ipd. gl. makiavelizem ipd.

machizem   gl. mahizem

Machov   -a -o  [ máhov- ]  prid. ( ȃ )
fiz., v zvezi Machovo število in machovo število   število, ki pove, kolikokrat je hitrost telesa v plinu večja od hitrosti zvoka v enakih okoliščinah:   Machovo število letala je tri

mácljek   -a  [ macljək tudi macljek ]  m ( ȃ )
nav. mn., nar. vzhodno  kladivce (pri klopotcu):   macljeki udarjajo po deski

macóla   -e ž ( ọ̑ )
težko železno kladivo:   komaj je vihtel macolo ; z macolo udariti po čem

mačák   -a m ( á )
knjiž., ekspr.  mačji samec; maček 1 :  sosedov tigrasti mačak

mačè   -éta  tudi  máče -ta s ( ȅ ẹ́; á )
ekspr.  mlada mačka, mucka:   mačka z mačeti ; otrok se je igral kot mače
// mačka :   mače je prijazno drgnilo hrbet ob njegov gleženj
●  ekspr.  tole mače bom že ukrotil, je rekel  dekle

máčeha   -e ž ( á )
1. očetova druga žena v razmerju do njegovih otrok iz prejšnjega zakona:   otrok ima mačeho ; dobra, hudobna mačeha ; fantkova mačeha
// ekspr.  slaba, neskrbna mati:   ti si mi mačeha, ne mati ; pren.  tujina je človeku mačeha
2. vrtna rastlina z velikimi enobarvnimi ali večbarvnimi cveti, ki imajo spodnji list podaljšan v ostrogo:   gredica mačeh
♦  bot.  divja mačeha  divja vijolica

máčehica   -e ž ( á )
ekspr.  mačeha 2:   nasaditi mačehice

máčehovski   -a -o prid. ( á )
nav. ekspr.  nanašajoč se na mačehe, slabe, neskrbne matere:   ta ženska je zanj mačehovska / tedanje oblasti so imele do šolstva mačehovski odnos ; ta dejavnost je bila doslej deležna le mačehovske pozornosti / narodnostno zatiranemu ljudstvu mačehovska država / mačehovska zima  zelo neugodna

máčehovsko prisl. :
mačehovsko skrbeti za koga ; (po) mačehovsko ravnati s kom

máček 1   -čka m ( á )
1. mačji samec:   maček leži na peči ; naš maček rad lovi miši ; maček mijavka, praska, prede ; črn maček ; urno kakor maček je splezal na drevo ; pren., ekspr.  pusti tega zaljubljenega mačka pri miru, saj se mu ne da nič dopovedati
// domača žival s krajšim gobcem, gosto mehko dlako in vpotegljivimi kremplji, ki prebiva v stanovanju, hiši, zlasti za družbo, ali na prostem, zlasti za lovljenje miši; mačka :   dobro bi bilo, da bi imeli kakega mačka pri hiši ; prišel je po tiho kot maček
2. ekspr., navadno s prilastkom  izkušen, spreten, prebrisan človek, zlasti moški:   pravi maček moraš biti, da se lahko znajdeš v gori predpisov ; ta je previden, star maček, zato bo že pazil, da ne bo nasedel ; novinec med starimi mački
3. krzno (okrog vratu):   ima nov plašč z mačkom
4. pog.  priprava v obliki manjšega valja z ročajem za nanašanje barve,  obrt. valjček :   beliti z mačkom
5. star. sidro :   spustiti mačka ; vzdignili so mačka in odpluli
6. priprava z zobom, z zobmi za prijemanje, ustavljanje:   spustiti mačka (pri saneh) in stopiti nanj ; z mačkom obračati hlode ; z mačkom odtrgati goreči del strehe
7. nekdaj  usnjena mošnja za denar, ki se nosi za pasom:   imeti polnega mačka ; v mačku je imel veliko denarja
●  ekspr.  tudi jaz imam takega mačka, je rekel  revolver ; ekspr.  kupiti mačka v žaklju  kupiti kaj, ne da bi stvar prej poznal, videl ; pog., ekspr.  tristo mačkov, tako ne bomo prišli nikamor  izraža podkrepitev trditve ; je kot maček, vedno pade na noge  v vsakem položaju, stanju se znajde ; star.  tak je kot suščev maček  zelo izčrpan od spolnega izživljanja ; nizko  reži se kot pečen maček  zelo
♦  agr.  maček  drog z na notranji strani nasekanim kavljem za ruvanje hmeljevk ; mont.  maček  priprava za ustavljanje rudniških vozičkov ; navt.  maček  sidro s štirimi ali več kraki ; petr.  apneni maček  lehnjak ; strojn.  maček  priprava s škripcem ali vitlom, ki se premika po žerjavnem mostu ali po kakem drugem tiru na žerjavu

máček 2   -čka m ( á )
nav. ekspr.  slabo počutje, razpoloženje, navadno po nezmernem uživanju alkohola:   kje si krokal, da imaš takega mačka ; z ležanjem, s tabletami preganjati mačka ; maček po šmarnici
// navadno v zvezi moralni maček   občutek krivde po dejanju, ki ima navadno negativne posledice:   po razbrzdanem življenju se ga je lotil moralni maček ; ima hudega moralnega mačka

mačéta   -e ž ( ẹ̑ )
v tropskem okolju  enorezen dolg nož za sekanje, klestenje:   skozi tropski pragozd si je utiral pot z mačeto / bili so oboroženi z noži in mačetami

máčevje   -a s ( á )
nar. ivovje :   mačevje raste ob vodi / nalomiti mačevja

máčica   -e ž ( ā )
1. manjšalnica od mačka:   mačice in psički se igrajo na dvorišču ; mlade mačice ; dekle je razposajeno kot mačica / ekspr.  našo mačico imamo vsi radi  mačko
2. pog., ekspr.  ljubka, mikavna ženska:   spoznal sem ljubko mačico / kot nagovor  te zebe, mačica
3. nav. mn.  socvetje v obliki podolgovate kepice:   mačice se osipajo ; vrba je že pognala rumene mačice / leskove mačice
♦   bot.  socvetje, značilno za skupino brezvenčnic
// vejica s takim socvetjem:   nalomiti mačic
4. ekspr., zastar.  večja snežinka:   redke bele mačice letijo po zraku

mačíst   -a m ( ȋ )
kdor zagovarja pretirano poudarjanje možatosti:   pisatelj je bil znan ženskar in mačist

mačístičen   -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na mačiste ali mačizem:   mačističen svet ; mačistična družba ; mačistična kultura

mačízem   -zma m ( ī )
pretirano poudarjanje možatosti:   ženske se trudijo narediti konec mačizmu in kulturi, ki ji vladajo moški

máčjak   tudi  máčjek -a m ( ȃ )
mačji iztrebek:

máčji   -a -e prid. ( ȃ )
nanašajoč se na mačke:   mačji glas, rep ; mačja šapa / mačja trdoživost / ekspr.:  z mačjimi koraki se je bližal hiši  tiho, neslišno ; imeti mačje oči  dobro videti v temi; imeti zelenkaste, podolgovate oči
// v zvezi mačja bolezen   zelo nalezljivo glivično obolenje kože, ki se prenaša na človeka predvsem z neposrednim dotikom obolele živali, zlasti mačke,  med. mikrosporija :   mačja bolezen lahko traja več tednov ali mesecev
●  ekspr.  to ni mačji kašelj  to ni majhna, nepomembna stvar ; slabš.  narediti komu mačjo godbo  dražiti, jeziti koga s škripajočim, cvilečim igranjem ; ekspr.  to niso mačje solze  to ni majhna, nepomembna stvar ; pog.  mačje oko  svetlobni odbojnik (na cestišču)
♦  bot.  mačji rep  trava z ozkim, valjastim socvetjem, Phleum ; navadna mačja meta  rastlina s pecljatimi, spodaj dlakavimi listi in belimi ali rdečkastimi cveti, Nepeta cataria ; mačje uho  kukavica, katere cvet ima žametasto dlakavo medeno ustno, Ophrys ; grad.  ulica je tlakovana z mačjimi glavami  s kroglasto zaobljenimi večjimi kockami ali kamni ; min.  mačje zlato  sljuda živih barv, tako spremenjena zaradi preperevanja ; zool.  mačji som  do enega metra dolga morska riba z ogrodjem iz hrustanca in pegami; morska mačka

máčje prisl. :
mačje uren ; po mačje je splezal na drevo ; sam.:  nekaj mačjega je v njenem izrazu

máčka   -e ž ( ȃ )
1. domača žival s krajšim gobcem, gosto mehko dlako in vpotegljivimi kremplji, ki prebiva v stanovanju, hiši, zlasti za družbo, ali na prostem, zlasti za lovljenje miši:   mačka čepi na peči in prede ; mačka se grbi, ježi, piha pred psom ; mačka se igra z miško ; mačka mijavka, prede, se umiva ; mačke se gonijo ; pri hiši imajo veliko mačk ; bela, črna, pisana mačka ; mlada mačka ; igra se z njim kot mačka z miško  ima ga v popolni oblasti, dela z njim, kar hoče ; prišel je po tiho kot mačka ; nižje pog.  siten kakor breja mačka ; trdoživ kot mačka / muc, je poklical mačko / angorska, siamska mačka / velika mačka  nav. mn.  domači mački sorodna zver, zlasti lev, tiger, leopard in jaguar
// mačja samica:   mačka ima mlade ; mačka je skotila mladiče ; knjige prenaša iz kota v kot kakor mačka mlade
2. nav. slabš.  spretna, premetena ženska:   to ti je mačka, nje že ne boš ugnal
3. ekspr.  spolno privlačna ženska:   ima lepo postavo, je fotogenična, prava mačka ; kakšna dobra mačka!
4. nar., v prislovni rabi  izraža močno zanikanje:   da so dobri ti ljudje? Mačko so dobri / v medmetni rabi  misliš, da bom delal zate? Mačko, če češ
●  ekspr.  (črna) mačka mi je prekrižala pot  po ljudskem verovanju  danes bom imel nesrečo; danes bom doživel kaj slabega ; hodi kakor mačka okrog vrele kaše  ne upa se lotiti jedra problema ; tadva sta si, se gledata kakor pes in mačka  sovražita se ; tako je bil pijan, da je mački botra rekel  da se ni zavedal, kaj dela ; ekspr.  če mački na rep stopiš, zacvili  človek se oglasi, razburi, če kdo prizadene njegove koristi, interese ; preg.  kar mačka rodi, miši lovi  otroci so navadno taki kakor starši ; preg.  kadar mačke ni doma, miši plešejo  kadar je kaka skupnost brez nadzorstva, njena disciplina popusti
♦  etn.  mačka in miška  otroška igra, pri kateri se udeleženci sprimejo v krog in branijo tistemu, ki igra mačko, v krog, da bi ujel tistega, ki igra miško ; zool.  divja mačka  v gozdovih živeča mačka, Felis silvestris ; morska mačka  do enega metra dolga morska riba z ogrodjem iz hrustanca in pegami, Scyliorhinus ; morska mačka  dolgorepa opica, ki živi v Afriki; zamorska mačka

máčkar   -ja m ( ȃ )
nav. ekspr.  kdor goji ali prodaja mačke:

mačkárna   -e ž ( ȃ )
podjetje za vzrejo rodovniških mačk:   naša mačkarna je članica Slovenskega felinološkega društva

máčkast 1   -a -o prid. ( á )
nav. ekspr.  ki je slabega počutja, razpoloženja, navadno po nezmernem uživanju alkohola:   od popivanja je mačkast ; zjutraj se je prebudil mačkast ; mačkast od pijače / mačkasta glava / mačkast ponedeljek / družbene spremembe so pri nekaterih povzročale mačkasto razpoloženje

máčkasto prisl. :
mačkasto se počutiti

máčkast 2   -a -o prid. ( ȃ )
ekspr.  tak kot pri mački:   mačkasto prilizovanje

máčkica   -e ž ( ȃ )
nav. ekspr.  manjšalnica od mačka:   mačkice se igrajo ; dekle se je kot mačkica privila k fantu

máčkin   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na mačke:   mačkin rep ; mačkino mijavkanje
●   ekspr.  to niso mačkine solze  to ni majhna, nepomembna stvar

mačkojéd   -a m ( ẹ̑ ẹ̄ )
nav. slabš.  kdor jé mačke:

mačkón   -a m ( ọ̑ )
ekspr.  maček, zlasti velik:   vse mačke in mačkone bom spravil od hiše

máčkora   -e ž ( á )
nar. maškara :   mačkore so prišle / iti v mačkore

máčkov 1   -a -o prid. ( á )
1. nanašajoč se na maček 1 :   mačkovi kremplji / mačkova lenoba
♦   vrtn.  mačkov brk  vrtna rastlina z drobno narezljanimi listi in bledo modrimi cveti; vrtna črnika
2. nar.  nanašajoč se na mačkovino ali mačevje:   mačkove šibe

máčkov 2   -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na maček 2 :   bil sem ves mačkov / mačkov ponedeljek

máčkovec   -vca m ( á )
privrženec hrvaškega politika Mačka:   neuspešna prizadevanja mačkovcev

máčkovina   -e ž ( á )
nar.  grm ali drevo s širokimi, jajčastimi, na spodnji strani belo dlakavimi listi; iva :   posekati mačkovino / butara iz mačkovine

máčo   -ta  in  -a m ( ȃ )  pog.
moški, ki pretirano poudarja svojo možatost:   v javnosti se kaže kot mačo ; pravi mačo

madáma   -e ž ( ȃ )  star.
1. gospa , madame :   ta madama mi je ugajala / kot nagovor  tudi vi, madama, pridite ; kot pristavek k imenu  madama Elizabeta
2. delodajalka , gospodinja :   madama ji je dajala za nadurno delo majhno odškodnino

madame   --  [ madám ]  ž ( ȃ )
1. zlasti v francoskem okolju gospa :   kar naprej je nekaj pripovedoval madame / kot nagovor  poljubljam vam roko, madame ; kot pristavek k imenu  madame Elza
2. v carski Rusiji  privatna vzgojiteljica in učiteljica:   njegovi otroci imajo madame

madapolám   -a m ( ȃ )
tekst.  mehka bombažna tkanina, navadno beljena, tkana v platneni vezavi:   kupila je rjuhe iz madapolama

madêjra   in  madeira -e  [ madêjra ]  ž ( ȇ )
sladko vino jantarne barve z Madeire:   naročiti buteljko madejre

mademoiselle   --  [ madmoazêl ]  ž ( ȇ )
zlasti v francoskem okolju gospodična :   prva je kozarec izpila mademoiselle / kot nagovor  mademoiselle, ali vas smem prositi za naslednji ples

madêrec   -rca m ( ȇ )
star. madeira :   steklenica maderca

mádež   -a m ( ȃ )
1. umazano mesto, umazanija na čem:   na obleki se mi je napravil velik madež ; odstraniti madeže s tapet ; krvni madež ; madež od olja ; madež na obleki / čistiti madeže z bencinom, s toplo vodo ; sredstvo za čiščenje madežev  odstranjevanje / na morju so se pojavili veliki oljni madeži / obraz brez madeža  peg, črnih pik ; pren.  očistiti ekonomske odnose fevdalnih madežev
2. nav. ekspr.  kar dela kaj moralno, nravno slabše:   biti brez madeža ; oprati s svojega imena madež ; očitek je vrgel grd madež nanj ; to je bil madež v njenem značaju
♦  fot.  napaka na fotografskih izdelkih zaradi nepazljivega ali nečistega dela

mádežast   -a -o prid. ( ȃ )
ki ima madeže:   madežasta obleka ; miza je vsa madežasta od barv / očistiti madežasto mesto na suknjiču / madežasto lice

mádežek   -žka m ( ȃ )
manjšalnica od madež:   na srajci je bilo videti nekaj rjavih madežkov

madeževáti   -újem nedov. ( á ȗ )
knjiž. kaziti , kvariti , onečaščati :   njegova duša je bila zdaj prosta vsega nizkotnega, kar jo je madeževalo

madison   -a  [ mêdison in médison ]  m ( ȇ; ẹ̑ )
skupinski ples v štiričetrtinskem taktu, po izvoru iz Severne Amerike:   plesati madison
// skladba za ta ples:   zaigrali so madison

madóna 1   in  madôna -e ž ( ọ̑; ȏ )  knjiž.
1. kip ali podoba Kristusove matere:   lesena gotska madona ; Rafaelove madone ; lepa kot madona
2. idealna, krepostna ženska:   ne vem, ali si madona ali vlačuga

madôna 2   tudi  madóna medm. ( ȏ; ọ̑ )  pog.
1. izraža začudenje, navdušenje:   o madona, tu se bomo pa že najedli
2. izraža nejevoljo, nestrpnost:   madona sveta, da človek nima vsaj malo miru
3. izraža podkrepitev trditve:   madona, smo utrujeni

madônati   -am  tudi  madónati -am nedov. ( ȏ; ọ̑ )
ekspr.  preklinjati z besedo madona:   na vso moč madonati

madônca   in  madónca medm. ( ȏ; ọ̑ )  pog.
1. izraža začudenje, navdušenje:   madonca, kako je lep
2. izraža nejevoljo, nestrpnost:   madonca, spet smo na slabšem
3. izraža podkrepitev trditve:   madonca, smo utrujeni

madónski   -a -o prid. ( ọ̑ )
nav. ekspr.  tak kot pri madonah:   dekle z madonskim obrazom ; madonski pogled ; madonske oči

madrigál   -a m ( ȃ )
glasb.  večglasna vokalna skladba posvetne vsebine, zlasti v drugi polovici 16. in v začetku 17. stoletja:   peti madrigale ; Gallusovi moteti in madrigali
// lit.  kratka lirska pesem posvetne vsebine, zlasti v renesansi:   izmed pesniških oblik je pogosto uporabljal sonet in madrigal

madrigálen   -lna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na madrigal:   madrigalna kantata / madrigalna oblika pesmi

madrigalíst   -a m ( ȋ )
glasb.  kdor komponira ali poje madrigale:   italijanski madrigalisti ; zbor madrigalistov

madrón   -a m ( ọ̑ )
nar.  krčevite bolečine v trebušnih organih:   zgrabil ga je madron / umreti od madrona

madrónščica   -e ž ( ọ̑ )
bot., navadno v zvezi navadna madronščica   rastlina s črtalasto suličastimi listi in rumenimi ustnatimi cveti v grozdih, Linaria vulgaris:

madžáriti   -im nedov. ( ā ȃ )
madžarizirati :   madžariti Hrvate in Slovake na Ogrskem

madžarizácija   -e ž ( á )
glagolnik od madžarizirati:   nasilna madžarizacija

madžarízem   -zma m ( ī )
jezikosl.  element madžarščine v kakem drugem jeziku:   madžarizmi v prekmurskem narečju

madžarizírati   -am nedov. in dov. ( ȋ )
delati kaj madžarsko:   madžarizirati Slovence na Ogrskem ; obmejne vasi se madžarizirajo

madžarón   -a m ( ọ̑ )
slabš.  pripadnik nemadžarskega naroda, zavzemajoč se za madžarizacijo:   zagrizen madžaron
♦  zgod.  madžaron  na Hrvaškem, sredi 19. stoletja  pristaš hrvaško-ogrske stranke

madžarónski   -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na madžarone:   madžaronska miselnost / madžaronska stranka

madžarónstvo   -a s ( ọ̑ )
slabš.  madžaronska miselnost:   očitali so mu madžaronstvo / politični boj z madžaronstvom

madžárski   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na Madžare ali Madžarsko:   madžarski jezik / madžarska nogometna reprezentanca / madžarska kuhinja
♦   vet.  madžarski ovčar ; zgod.  madžarska revolucija  socialistična revolucija leta 1919 na Madžarskem

madžárstvo   -a s ( ȃ )
državna in politična pripadnost k Madžarski:   koristi madžarstva / v ogrski polovici Avstrije je imelo madžarstvo glavno vlogo

madžárščina   -e ž ( ȃ )
madžarski jezik:   dobro obvlada madžarščino

maestóso   [ maestózo ]  prisl. ( ọ̑ )
glasb., označba za izraz izvajanja veličastno :   igrati maestoso

maestrál   -a m ( ȃ )
meteor.  veter v Sredozemlju, ki piha z morja na kopno:   od jutra do večera je pihal, vlekel maestral ; sunki maestrala

maéstro   -a m ( ẹ̑ )
ekspr.  naslov zlasti za starejšega, uglednega skladatelja, dirigenta, mojster:   violino se je učil pri nekem znanem maestru

máfija   -e ž ( á )
1. zlasti v italijanskem in ameriškem okolju  tajna kriminalna organizacija, ki svoje (finančne) cilje dosega predvsem z izsiljevanjem, ustrahovanjem:   člani mafije / mafija organizira trgovino z mamili ; za ugrabitev otroka sumijo mafijo ; nasilje mafije / ameriška mafija
2. skupina ljudi, ki deluje podtalno:   ti ljudje so mafija / ekspr.  zelena mafija  organizirana skupina prekupčevalcev z zelenjavo in sadjem na velikih trgih, tržnicah

máfijec   -jca m ( á )
zlasti v italijanskem in ameriškem okolju  član tajne kriminalne organizacije:   mafijec se je dvajset let izogibal roki pravice ; italijanski mafijec
// slabš.  človek, ki deluje ilegalno:   tajkunski mafijec

máfijski   -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na mafijo:   mafijski voditelji / mafijske organizacije

máfin   tudi  muffin -a  [ máfin ]  m ( ȃ )
gastr.  slaščica iz umešanega testa z dodatki, pečena v pekaču z vdolbinicami:   borovničevi, čokoladni, pomarančni mafini ; ovseni, polnozrnati mafini ; mafini s čokolado ; papirčki za mafine / pekač za mafine

mafiózo   -a m ( ọ̑ )  pog.
mafijec :   iz pisarne javnega tožilca so sporočili, da bodo mafiozom stopili na prste / slabš.  glavni mafiozo

mág   -a m ( ȃ )
1. pri starih Medijcih in Perzijcih svečenik , vedež :   modrost magov
2. knjiž. čarovnik :   mag s čarovno palico / ekspr.  bil je mag pesniške besede

magacin   ipd. gl. magazin ipd.

magári   člen. ( ȃ )  pog.
1. izraža sprijaznjenje s skrajno stopnjo, možnostjo:   čakal te bom magari do polnoči ; za tako sliko dam magari pet tisoč evrov  tudi, celo ; čevlje lahko prodaš ali pa jih magari podariš
// izraža pritrjevanje, privolitev:   »Ali bi ga požirek?« »Magari.«
2. v vezniški rabi  čeprav, tudi če:   avto bom prodal, magari z izgubo / magari če se na glavo postaviš, ne dobiš ; potem naj me zaprejo, pa magari za več let / elipt.  »Vstani, ura je že sedem.« »Magari devet.«

magazín   tudi  magacín -a m ( ȋ )
1. zaprt prostor za shranjevanje česa, navadno izdelkov; skladišče :   s tovornjaka so nosili velike vreče v magazin ; v magazinih leži veliko blaga ; magazin za knjige
2. voj.  priprava, navadno v obliki škatlice, za vlaganje nabojev v puško, nabojnik:   izprazniti magazin ; dati naboje v magazin / ekspr.  izstreliti cel magazin
3. star. blagovnica 1 , veleblagovnica :   ogledovati si izložbe velikih magazinov / modni magazin
4. star. prodajalna , trgovina :   v magazin je šla kupit nekaj stvari / narodni magazin ; okrajni magazin
5. publ.  ilustrirana, zabavna revija:   brati magazine ; izložba s stripi in magazini / filmski, modni magazin
// pestra zabavna radijska ali televizijska oddaja:   filmski, zvočni magazin
♦  strojn.  posoda pri obdelovalnih strojih s kosi za obdelavo

magazinêr   tudi  magacinêr -ja m ( ȇ )
zastar. skladiščnik

magazinírati   tudi  magacinírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
zastar. uskladiščiti :   magazinirati pošiljko moke

magazínski   tudi  magacínski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na magazin:   magazinski delavec / magazinska zgodba ; slabš.  bere samo magazinsko literaturo / radijska oddaja magazinskega tipa

magdaléna   -e ž ( ẹ̑ )
knjiž., ekspr.  lahkoživa ženska:   družiti se z magdalenami

magdalénica   -e ž ( ẹ̑ )
drobno odišavljeno biskvitno pecivo, navadno v obliki školjke:   ob grižljaju magdalenice in požirku čaja ga je preplavil spomin na minule čase

magdalénka   -e ž ( ẹ̑ )
rel.  redovnica reda, ki se ukvarja zlasti s strežbo bolnikov:   samostan magdalenk
♦  agr.  rana magdalenka  trta z zgodaj zorečimi belimi grozdi ; zelena magdalenka  hruška podolgovate oblike, zelene barve in sladkega okusa, ki dozori ob koncu julija

mágičen   -čna -o prid. ( á )
1. po ljudskem verovanju  ki ima nenavadno, skrivnostno moč, čaroven:   z magičnimi gibi delati čarovnije ; magični obredi ; z magično formulo klicati duhove ; magično sredstvo / pripisovati čemu magičen pomen / verovati v magične sile ; pren.  magična povezanost med človekom in umetnostjo
2. knjiž., ekspr.  zelo velik, zelo močen:   magična moč pesniške besede, drame, pesmi
// nenavadno, izredno lep:   sneg se sveti v magični belini / s svojimi magičnimi akcijami je navdušil ljubitelje košarke
●  publ.  tekmovalec ni mogel preseči magične meje  določenega, zelo težko dosegljivega športnega rezultata
♦  fiz.  magično število  število protonov ali nevtronov v atomskem jedru, ki ima za posledico posebno obstojnost jedra ; igr.  magični kvadrat  magični lik kvadratne oblike ; magični lik  uganka, pri kateri se iste besede ponovijo vodoravno in navpično tako, da se križajo ; rad.  magično oko  priprava na radijskem sprejemniku, ki s širjenjem in oženjem svetlobne pege kaže njegovo uglašenost

mágičnost   -i ž ( á )
značilnost magičnega:   magičnost plesov / knjiž., ekspr.:  plastika učinkuje s svojo posebno magičnostjo ; magičnost umetniške besede

magíja   -e ž ( ȋ )
1. v okultizmu  nauk o skrivni povezavi vseh stvari med seboj in o vplivanju na naravo z močjo poduhovljene volje:   spoznavati magijo ; učiti se magije ; elementi, skrivnosti magije
2. knjiž. čarovništvo , čaranje :   verjeti v magijo / ukvarjati se z magijo ; vplivati na kaj z magijo / bela  usmerjena v dobro ljudi , črna magija  usmerjena v škodo ljudi
3. knjiž., ekspr.  velika (skrivnostna) moč:   igralčeva magija ; umetnostna magija ; magija umetniške besede

magíjec   -jca m ( ȋ )
knjiž. mag :   modrost magijcev / magijec s čarovno palico  čarovnik

magíjski   -a -o  ( ȋ ) prid.
nanašajoč se na magijo:   magijski simboli ; magijske metode, prakse, tehnike ; magijska miselnost, zavest ; magijska besedila / magijski krog ; magijski obredi, postopki, uroki ; magijske formule ; magijsko orodje, orožje / magijska moč

mágik   -a m ( á )  knjiž.
1. pri starih Medijcih in Perzijcih svečenik , vedež :   modrost magikov
2. čarovnik :   nastop magika

mágirus   tudi  magírus -- v prid. rabi ( ȃ; ȋ )
teh., v zvezi magirus lestev   velika, avtomatično raztegljiva lestev, navadno kot sestavni del gasilskega avtomobila:   uporabili so magirus lestev

Mágirusov   tudi  Magírusov -a -o prid. ( ȃ; ȋ )
teh., v zvezi Magirusova lestev   velika, avtomatično raztegljiva lestev, navadno kot sestavni del gasilskega avtomobila:   gasilci so uporabili Magirusovo lestev

magíster   -tra m ( í )
1. akademski naslov, ki ga podeli univerza ali visoka šola, za stopnjo nižji od doktorja:   študirati za magistra ; postati magister tekstilne tehnologije / magister farmacije  kdor diplomira na fakulteti ali na oddelku za farmacijo / kot pristavek k imenu  magister XY
// kdor ima magistrski naslov:   inštitut želi zaposliti več doktorjev in magistrov
2. pog.  (diplomirani) farmacevt:   navodilo za uporabo zdravila mu je dal magister / kot nagovor  gospod magister
3. nekdaj  predavatelj, učitelj humanističnih znanosti:   bil je prizadeven magister
// naslov človeka z najvišjo stopnjo akademske izobrazbe:   magister teologije
♦  zgod.  magister  pri starih Rimljanih  najvišji vojaški poveljnik konjenice ali pehote

magistêrij   -a m ( é )
1. magistrski naslov:   doseči, imeti magisterij ; napraviti izpit za magisterij
2. delo, izpit za dosego magistrskega naslova:   narediti magisterij

magístra   -e ž ( ȋ )
pog.  (diplomirana) farmacevtka:   vprašati magistro, kako zdravilo deluje / kot nagovor  gospa magistra

magistrála   -e ž ( ȃ )
glavna (prometna) pot:   mesto leži ob mednarodni magistrali ; naselja ob magistrali Ljubljana–Maribor / cestna, rečna, železniška magistrala ; jadranska, sibirska magistrala / prometna magistrala
// publ.  glavna (prometna) ulica:   preureditvena dela na ljubljanski magistrali med Trgom republike in pošto

magistrále   -a m ( ȃ )
lit.  zadnji sonet sonetnega venca, sestavljen iz prvih oziroma zadnjih verzov vseh štirinajstih sonetov:   magistrale z akrostihom ; pren.  Ti si življenja moj'ga magistrale  (F. Prešeren)

magistrálen 1   -lna -o prid. ( ȃ )
knjiž. glaven 1 , najvažnejši :   to je magistralno vprašanje / magistralni plinovod / magistralna cesta, proga

magistrálen 2   -lna -o prid. ( ȃ )
farm.  izdelan v lekarni po zdravnikovem receptu:   magistralno zdravilo

magistrálka   -e ž ( ȃ )
glavna (prometna) pot:   zaradi nesreče je bila magistralka več ur zaprta

magistrát   -a m ( ȃ )
1. v 19. stoletju in prvih desetletjih 20. stoletja  upravni organ mestne samouprave v nekaterih večjih mestih:   odlok magistrata ; pristojnost magistrata / ljubljanski magistrat / imeti opravek na magistratu
2. stavba, kjer je kdaj imel sedež ta upravni organ:   oboki magistrata ; trg pred magistratom
●   ekspr.  iti na magistrat  v Ljubljani  poročiti se
3. zgod., pri starih Rimljanih  državni uradnik, izvoljen za eno leto:   oblast magistratov

magistráten   -tna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na magistrat:   magistratna dvorana ; magistratno dvorišče / magistratni uradniki

magistratúra   -e ž ( ȗ )
1. nekdaj  magistrski naslov:   dokončana tretja stopnja z magistraturo
2. zgod., pri starih Rimljanih  služba magistrata:   magistrature so bile v rokah patricijev

magístrica   -e ž ( ȋ )
ženska, ki ima magistrski naslov:   magistrica znanosti / diplomanti bodo po končanem študiju dobili strokovni naziv magister ali magistrica poslovnih znanosti

magistrírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
knjiž.  doseči, pridobiti si magistrski naslov:   magistriral bo iz pravnih ved ; magistrirala je na zagrebški univerzi

magístrski   -a -o prid. ( í )
nanašajoč se na magistre:   podelili so mu magistrski naslov ; doseči magistrsko čast / magistrski izpit ; magistrsko delo / magistrska diploma

mágma   -e ž ( ȃ )
geol.  žareča tekoča snov v zemeljski notranjosti:   premiki magme

magmátski   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na magmo:   rudnina magmatskega izvora / magmatska kamnina  kamnina, nastala iz magme / magmatsko delovanje

mágna kárta   mágne kárte  in  magna charta magne charte  [ mágna kárta ]  ž ( ȃ, ȃ )
vznes.  pomembna listina, dokument o pravicah, zlasti v socialnem in narodnostnem smislu:   to je naša magna karta

magnát   -a m ( ȃ )
nav. ekspr.  zelo bogat in vpliven človek:   poročila se je z nekim magnatom / dolarski, industrijski magnat / ti si mi pravi magnat ; pren.  vaški magnat
♦   zgod.  pripadnik višjega plemstva v stari Ogrski in stari Poljski

magnátka   -e ž ( ȃ )
nav. ekspr.  zelo bogata in vplivna ženska:   revež sem v primerjavi s to magnatko / medijska magnatka

magnátski   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na magnate:   magnatska ošabnost, samozavest / magnatski položaj ; velike magnatske posesti

magnét   -a m ( ẹ̑ )
predmet, priprava, ki privlači železo in nekatere druge kovine:   pobirati žeblje z magnetom ; prizor je gledalce pritegnil kot magnet ; ta dežela kot magnet privablja turiste / naravni magnet ; pren.  zanj je največji magnet opera ; znameniti pevci so na zabavnih prireditvah magnet za občinstvo
♦   fiz.  paličasti, podkvasti magnet ; trajni  ali  permanentni magnet  ki trajno ohrani magnetne lastnosti ; južni, severni pol magneta

magnétek   -tka m ( ẹ̑ )
1. manjšalnica od magnet:   igrača z nevarnimi magnetki / tabla s plastičnimi magnetki  ki so vloženi v plastiko / pritrditi voščilnico z okrasnimi magnetki ; magnetki na hladilniku
2. priprava za terapijo z magnetnim poljem:   stopalni vložki z magnetki

magnéten   -tna -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na magnet:
a) magnetne lastnosti / magnetna sila / magnetni zapis zvoka / magnetna resonanca  tehnika preiskovanja notranjih organov človeškega telesa, pri kateri se uporabljajo lastnosti magnetnega polja in radijskih valov / magnetni vžigalnik / magnetna moč teh pesmi
b) postati magneten / kristal je magneten
♦  elektr.  magnetni dipol ; magnetni krog  sklenjena pot, po kateri teče magnetni pretok ; (magnetni) trak  z magnetnim prahom obložen trak za zapis zvoka, slik ; magnetno zapisovanje  postopek, s katerim se omagneti trak za zapis zvoka, slik ; fiz.  magnetni pol ; magnetni pretok  ali  magnetni fluks  količina, ki je produkt gostote magnetnega polja in površine ploskve, skozi katero to polje pravokotno poteka ; magnetni vihar  motnje v zemeljskem magnetnem polju zaradi pojavov na soncu ; magnetna deklinacija  odklon magnetne igle od smeri sever–jug ; magnetna igla  droben paličasti magnet, navadno v kompasu, ki kaže smer sever–jug ; magnetna inklinacija  odklon magnetne igle od vodoravne smeri ; magnetne silnice ; magnetno polje  polje, v katerem delujejo sile na magnete in na električne toke ; metal.  magnetni ločilnik  naprava, s katero se ločujejo magnetni delci od nemagnetnih ; min.  magnetni kršec  pirotin ; magnetni železovec  magnetit ; rač.  magnetni pomnilnik  del računalnika, ki hrani informacije ; voj.  magnetna mina  mina z magnetnim vžigalnikom

magnétno prisl. :
železo postane magnetno nasičeno

magnétenje   -a s ( ẹ̄ )
glagolnik od magnetiti:   magnetenje jekla

magnétičen   -čna -o prid. ( ẹ́ )
1. nanašajoč se na magnetizerje ali magnetizem:   z magnetično močjo kaj napraviti / magnetično stanje
2. magneten :   magnetične lastnosti / magnetično železo

magnétično prisl. :
njegove oči so nas hotele magnetično pritegniti

magnétičnost   -i ž ( ẹ́ )
magnetnost :   magnetičnost snovi

magnetílen   -lna -o prid. ( ȋ )
elektr.  ki magneti:   magnetilni tok ; magnetilno navitje

magnetít   -a m ( ȋ )
min.  temno siva rudnina železov oksid, ki jo magnet zelo privlači:   pridobivati železo iz magnetita ; rudnik magnetita

magnétiti   -im nedov. ( ẹ̄ ẹ̑ )
delati kaj magnetno:   magnetiti jeklo

magnetízem   -zma m ( ī )
1. lastnost nekaterih teles, da privlačijo železo in nekatere druge kovine:   odkriti magnetizem ; uporaba magnetizma ; pren., ekspr.  njegov nenavadni osebni magnetizem ; ta človek izžareva magnetizem voditelja
♦   fiz.  zemeljski magnetizem  magnetizem zemlje ; navt.  ladijski magnetizem  ki ga dobi ladja pod vplivom zemeljskega magnetizma
// veda o pojavih, ki so v zvezi z magneti in magnetnim poljem:   učbenik magnetizma
2. domnevna energija, ki jo izžarevajo ljudje in z njo povzročajo hipnotične pojave:   z magnetizmom uspavati živali ; zdraviti z magnetizmom / animalni magnetizem

magnetizêr   -ja m ( ȇ )
kdor magnetizira:   tega je zdravil magnetizer

magnetizírati   -am nedov. in dov. ( ȋ )
1. zdraviti z magnetizmom:   magnetizirati bolnega človeka / skušal ga je omamiti in magnetizirati  hipnotizirati
2. star. magnetiti :   magnetiziral je jeklo

magnetizíran  -a -o:
magnetiziran človek

magnétnica   -e ž ( ẹ̑ )
fiz.  droben paličasti magnet, navadno v kompasu, ki kaže smer sever–jug:   odklon magnetnice

magnétnost   -i ž ( ẹ̑ )
lastnost, značilnost magnetnega:   izgubiti, obdržati magnetnost

magneto...   ali  magnéto...  prvi del zloženk  ( ẹ̑ )
nanašajoč se na magnet:   magnetometer ; magnetohidrodinamičen

magnetofón   -a m ( ọ̑ )
priprava za zapisovanje in predvajanje zvoka s pomočjo magnetnega traku:   magnetofon teče ; vključiti magnetofon ; posneti glasbo, govor na magnetofon / kasetni magnetofon  v katerega se vlagajo (magnetofonske) kasete ; reportažni magnetofon

magnetofónski   -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na magnetofon:   magnetofonski posnetek, zapis ; magnetofonska reprodukcija / pogovor so posneli na magnetofonski trak
♦   elektr.  magnetofonska glava

magnetográm   -a m ( ȃ )
dobesedni zapis na magnetofonski trak posnetega pogovora, govora:   magnetogram seje

magnetométer   -tra m ( ẹ̄ )
fiz.  priprava za merjenje magnetnega polja:   protonski magnetometer

magnetoskóp   tudi  magnetoskòp -ópa m ( ọ̑; ȍ ọ́ )
rad.  priprava za zapisovanje in predvajanje televizijske slike in zvoka s pomočjo magnetnega traku:   dogodek posneti z magnetoskopom

magnetoskópski   -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na magnetoskop:   magnetoskopski posnetek košarkarske tekme / magnetoskopski trak

magnétoterapíja   -e ž ( ẹ̑-ȋ )
med.  zdravljenje z utripajočim magnetnim poljem nizkih frekvenc:   aparat za magnetoterapijo ; vadba v bazenu in magnetoterapija

magnétovec   -vca m ( ẹ̑ )
min. magnetit :   pridobivati železo iz magnetovca

magnetrón   -a m ( ọ̑ )
elektr.  priprava za pridobivanje visokofrekvenčnih električnih nihanj:

magnétski   -a -o prid. ( ẹ̑ )
magneten :   magnetske lastnosti / magnetska energija

magnézij   -a m ( ẹ́ )
kem.  mehka lahka kovina srebrno bele barve, element Mg:   pridobivanje magnezija iz magnezita

magnézija   -e ž ( ẹ́ )
krhka snov bele barve, ki se uporablja za preprečevanje drsenja pri vajah na orodju:   pridobivati magnezijo ; tekmovalec si je namazal dlani z magnezijo
♦   kem.  magnezijev oksid

magnézijev   -a -o prid. ( ẹ́ )
nanašajoč se na magnezij:   magnezijev karbonat, klorid, oksid ; magnezijeva zlitina
♦   grad.  magnezijev fluat

magnézijski   -a -o prid. ( ẹ́ )
ki je iz magnezija:   prižgati magnezijsko nit

magnezít   -a m ( ȋ )
min.  rudnina magnezijev karbonat:   pridobivanje magnezija iz magnezita ; rudnik magnezita

magnezíten   -tna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na magnezit:   magnezitni rudnik
♦   grad.  magnezitni cement  vezivni material iz magnezijevega klorida in magnezijevega oksida ; teh.  magnezitna opeka  opeka iz žganega magnezita

magnificénca   -e ž ( ẹ̑ )
navadno s svojilnim zaimkom  naslov za rektorja univerze:   njegova magnificenca (rektor) je odredil / kot nagovor  vaša magnificenca, vabimo vas

magnífikat   -a m ( ȋ )
1. rel.  Marijina hvalna pesem v evangeliju:   peti magnifikat
2. glasb.  skladba s tem motivom:

magnitúda   -e ž ( ȗ )
geol.  jakostna stopnja potresa:   potres z magnitudo nad sedem / izračunati magnitudo potresa

magnólija   -e ž ( ọ́ )
okrasno drevo ali grm z velikimi listi in velikimi rožnatimi, belimi cveti:   magnolije v parku so se razcvetele / zimzelena magnolija

mágnum   -a m ( ȃ )
1. steklenica za vino, ki drži približno 1,5 l:   v zadnjih letih narašča prodaja šampanjca v magnumih
2. revolver ali pištola velikega kalibra:   ob hišni preiskavi so mu zasegli magnum ; streljati z magnumom

magót   -a m ( ọ̑ )
zool.  opica brez repa, ki živi po gibraltarskih skalah in v severni Afriki, Simia sylvana:

máh 1   -ú  in  -a m , mn.  mahôvi  ( ȃ )
1. rastlina brez pravih cvetov in korenin, ki raste na vlažnih, senčnih krajih:   mah pokriva tla okrog hrasta ; z drevja ostrgati mah in lišaj ; sesti na mah ; z mahom obraslo, poraslo drevo ; debel, mehek mah ; pren.  spomine na ta dogodek je že prerasel mah
2. nar. barje :   njive na mahu ; loviti ptice na mahu
3. mehki dlaki podobno perje pri ptičjih mladičih; puh 1 :  iz gnezda je padel komaj z mahom pokrit ptič
// ekspr.  mlade, mehke dlake kot zarodek brade in brkov:   mah mu že poganja na licih ; obril si je mah pod nosom
4. v zvezi planinski mah   zdravilen grmičast lišaj olivno zelene barve,  bot. islandski lišaj :   čaj iz planinskega mahu lahko pripravimo na dva načina
♦  bot.  šotni mah  ki raste na vlažnih tleh in barjih in katerega spodnji del odmira ; geogr.  mah  visoko barje ; lov.  mah  koža s kratko, mehko dlako na rastočem rogovju

màh 2   tudi  máh máha m ( ȁ á; ȃ )
1. glagolnik od mahniti:   rahel mah ; mah z mečem, veslom (pri veslanju) ; mah z roko / z enim mahom je podrl nasprotnika
2. star. razmah , polet :   dati maha svojim čustvom ; stvar je dobila še večji mah
3. star. trenutek , hip 1 :  (na) prvi mah ni razumel vsega ; ta mah nimam časa ; tisti mah, ko zapiha veter, luč ugasne / kri teče na mahe
●  ekspr.  na en mah mu odbije glavo  z enim udarcem, zamahom ; ekspr.  ubiti dve muhi na en mah  z enim dejanjem hkrati opraviti dve stvari ; star.  zvoniti na ves mah  tako da se zvon zelo maje ; star.  vsi so v en mah zavzdihnili  hkrati, v istem trenutku ; star.  bil je vseveden in posmehljiv v isti mah  obenem ; ekspr.  z enim mahom se mu je razjasnilo vse  v zelo kratkem času, takoj ; ekspr.  dogodki so si sledili mah na mah  hitro drug za drugim ; star.  mah na pah  vrniti udarec za sunek, zlasti z mečem
♦  pravn.  uboj na mah  v močni razdraženosti;  prim. namah

mahagóni   -ja m ( ọ́ )
tropsko drevo ali plemenit rdeče rjav les tega drevesa:   uvažati mahagoni ; pohištvo iz mahagonija

mahagónijev   -a -o prid. ( ọ́ )
nanašajoč se na mahagoni:   mahagonijev les / mahagonijev furnir ; mahagonijevo pohištvo / njegova polt je bila mahagonijeve barve

mahagónov   -a -o prid. ( ọ́ )
mahagonijev :   mahagonov les / mahagonovo pohištvo

mahagónovec   -vca m ( ọ́ )
tropsko drevo, ki daje plemenit rdeče rjav les:   deblo mahagonovca / pog.  miza iz mahagonovca  mahagonijevega lesa

mahagonovína   -e ž ( í )
mahagonijev les:   postelja iz mahagonovine

mahálo   -a s ( á )
1. bot.  velik list, zlasti praproti, palm:   palmova mahala ; mahalo praproti
2. nav. ekspr.  priprava, ki maha ali s katero se maha:   s papirnatim mahalom si je hladil obraz
// slabš.  človek, ki med govorjenjem (rad) veliko maha z rokami:   to mahalo še ne bo nehalo dopovedovati

máhanje   in  mahánje -a s ( á; ȃ )
glagolnik od mahati:   mahanje s perutmi, z rokami / mahanje v pozdrav / nastane strahotno klanje in mahanje / mahanje v prazno ; mahanje z besedami

maharádža   -e  in  -a m ( ȃ )
v Indiji knez , vladar :   bogastvo maharadže ; maharadže in radže

maharáni   -- ž ( ȃ )
v Indiji  žena maharadže:   nakit bogate maharani

máhast   -a -o prid. ( ȃ )
1. podoben mahu:   mahasta rastlina
♦   tekst.  mahasta preja  puhasta nakosmatena dvonitna preja iz česane volne
2. porasel z mahom:   sedel je na mahasta tla

máhati   -am,  in  máhati  tudi  maháti -am nedov. ( á; á á á )
1. delati (neurejene) gibe, navadno z rokami:   pri govorjenju maha okrog sebe ; razlagal je in mahal z rokami / ptič maha s perutmi ; pes maha z repom / od jeze je mahal s knjigo na levo in desno / z oslabljenim pomenom:, ekspr.  komaj je še mahal s koso  kosil ; ekspr.  pometač maha z metlo  pometa ; mahati s signalno zastavico  dajati znake
// delati gibe z roko za izražanje česa, navadno pozdrava:   ko je vlak odpeljal, je še dolgo mahala ; mahati z robcem (v pozdrav) / mahal mu je, naj ustavi ; mahal jim je, kakor bi jim hotel nekaj povedati
2. nav. ekspr.  viseti in se gibati:   dolgi lasje so mahali po vratu ; čez ramo mu je mahala prazna torba ; veje žalujk so rahlo mahale
3. ekspr. udarjati , tolči :   jezno mahati koga s palico ; z gorjačo začne mahati po volu ; z mečem, s sabljo mahati / govedo leži, maha po muhah in prežvekuje
// očitati napake, zabavljati:   če je le mogel, je mahal po njem, po ženskah / s humorjem je mahal politične dogodke
4. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo iti , hoditi :   malo je počakal in jo potem spet dalje mahal ; mahati jo proti šoli, v šolo ; mahati jo po sredi ceste ; kam pa mahaš ; mahati jo peš
●  slabš.  v prazno mahati  govoreč, razpravljajoč o čem ne zadeti bistva ; ekspr.  po starem je mahal naprej  živel, delal ; ekspr.  pogumno, slastno je mahal po žgancih  je jedel žgance

maháje :
ob odhodu vlaka se je več rok mahaje dvignilo v slovo ; pes je pritekel v sobo, veselo mahaje z repom

mahajóč  -a -e:
govorila je, razburjeno mahajoč z rokami ; sam.:  mahajočega na vse strani so komaj zvezali

mahàv   -áva -o prid. ( ȁ á )
ki maha:   vola sta stresala mahave uhlje / mahava hoja  opotekajoča se, zibajoča se

mahedrálo   -a s ( á )  slabš.
1. kar mahedra, navadno kos obleke:   kaj si dala nase to mahedralo
2. kdor nerodno, okorno hodi:   poglej tisto mahedralo
●  slabš.  s takimi mahedrali nočem imeti opravka  neodločnimi ljudmi

mahedráti   -ám nedov. ( á ȃ )
1. viseti in se valujoče gibati:   hlače mu mahedrajo ; veter je prenehal in jadro mahedra ; slon je mirno stal, le dolga ušesa so mu mahedrala ; vrvi mahedrajo sem in tja ; ekspr.  obleka mu kar mahedra na suhem telesu
2. delati, povzročati, da se kaj valujoče giblje:   svinja mahedra z ušesi / ekspr.  z robcem mu mahedra  maha
3. ekspr.  nerodno, okorno hoditi, navadno v preveliki obleki:   okrevajoči bolnik že mahedra po sobi ; videl ga je, kako mahedra v hlev / v spalni srajci je mahedrala k vratom
●   ekspr.  kam pa mahedraš  greš

mahedráje :
mahedraje z vsem telesom je prišel

mahedrajóč  -a -e:
mahedrajoče hlače ; ohlapno mahedrajoč trebuh

mahedràv   -áva -o prid. ( ȁ á )
ki mahedra:   mahedravi uhlji ; mahedrave hlače ; mahedrava obleka / odšel je z mahedravimi koraki ; ekspr.  smeh ji je stresal mahedrave prsi / ekspr.  mahedrava ženska

mahedrávo prisl. :
mahedravo so se premikali ; obleka je mahedravo visela na njem ; mahedravo oblečen

mahedrávec   -vca m ( ȃ )
slabš.  človek, zlasti neskrbno oblečen ali neodločen:   počasen mahedravec

mahedrávke   -drávk ž mn. ( ȃ )
knjiž., ekspr.  široke, mahedrave hlače:   nosil je zakrpane mahedravke

mahedrávost   -i ž ( á )
lastnost, značilnost mahedravega:   mahedravost obleke / mahedravost nog / slabš.  mahedravost politike

máhek   -hka m ( ȃ )
nav. ekspr.  manjšalnica od máh:   otrebiti mahek z debla

máher   -ja m ( á )  pog.
kdor zna kaj dobro, spretno narediti, organizirati; mojster :   postal je pravi maher za lesene strope

mahinácija   -e ž ( á )
1. ekspr.  preračunljivo, navadno nezakonito dejanje:   zaplesti se v mahinacije ; z raznimi mahinacijami je dosegel svoje cilje ; denarna, gospodarska mahinacija / delati mahinacije ; tajna mahinacija
2. zastar. ravnanje , upravljanje :   mahinacija s strojem je čisto preprosta

mahízem   tudi  machizem -zma  [ mahízəm ]  m ( ī )
filoz.  filozofska smer, po kateri je svet skupek subjektivnih občutkov; empiriokriticizem

mahljáj   -a m ( ȃ )
1. rahel mah, zamah:   pozdravljala jih je z mahljaji ; mahljaji z robcem
2. glagolnik od mahniti:   mahljaj z gorjačo, mečem / kol je presekal z dvema mahljajema / na prvi mahljaj zadeti žilo čiste rude

mahljáti   -ám nedov. ( á ȃ )
na rahlo mahati:   vzklikala je in mahljala z rokami ; psiček mahlja z repom / mahlja mi v pozdrav, s klobukom / ekspr.  s šibo začne mahljati po volu / pog., ekspr.  vsak dan jo je mahljal v mesto

mahljáje :
pes se mu dobrika, mahljaje z repom

máhnat   -a -o prid. ( ȃ )
porasel z mahom:   mahnat kamen, štor ; mahnata veja

máhničevec   -vca m ( ȃ )
pristaš Mahničevih kulturnih in verskih nazorov:   hud, vnet mahničevec

máhničevski   -a -o prid. ( ȃ )
tak kot pri Mahniču:   mahničevsko prizadevanje / ekspr.  človek mahničevskega kova

máhničevstvo   -a s ( ȃ )
Mahničevi kulturni in verski nazori:   boj z mahničevstvom

máhniti   -em,  in  mahníti  in  máhniti -em dov. ( á ȃ; ī á ȃ )
1. napraviti gib, navadno z roko:   leno mahniti / vol kdaj pa kdaj mahne z repom / mahniti z mokrim klobukom / ekspr., z oslabljenim pomenom  še trikrat mahni s koso, pa bo vse pokošeno
// napraviti gib z roko za izrazitev česa, navadno pozdrava:   nič ni rekel, le mahnil je v slovo / mahnil mu je, naj odide
●   ekspr.  na vse to je mahnil z roko  izraža nezanimanje, omalovaževanje, zavračanje
2. ekspr. udariti :   mahnil ga je s palico ; mahniti po hrbtu ; jezno je mahnil po volu ; pren.  če je le mogel, je v govoru mahnil po meni
3. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo iti , oditi :   mahnil jo je v mesto ; ko bom lačen, jo bom mahnil domov ; kar peš bom mahnil v mesto

máhnjen  -a -o
1. deležnik od mahniti:   vsak človek je mahnjen s kako slabostjo
2. pog., ekspr. čudaški , neumen :   zdi se mu (malo) mahnjen / kaj si mahnjen

máhom   prisl. ( ȃ )
zastar.  v trenutku, v hipu:   obraz mu je mahom otrpnil

máhoma   prisl. ( ȃ )
knjiž.  v trenutku, v hipu:   mahoma obstati, zasloveti / žalostna in vesela preteklost, vse je mahoma vstalo pred očmi

mahónija   -e ž ( ọ́ )
bot.  zimzelen okrasni grm z bodečimi listi in rumenimi cveti, Mahonia aquifolium:   venec iz mahonije

mahórka   -e ž ( ọ̑ )
zlasti v ruskem okolju  tobak slabše kakovosti:   zviti cigareto iz mahorke in časopisnega papirja / kaditi mahorko

máhov   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na máh:   mahovo stebelce / mahova ruša / mahov svet

máhovec   -vca m ( ȃ )
zool.  s puhom porasel ptičji mladič:   gnezdo, polno mahovcev

mahôven   -vna -o prid. ( ō )
nanašajoč se na máh:   mahovna ruša / mahovna tla
♦   gozd.  mahovni sloj  sloj, ki obsega vegetacijo tik nad tlemi

mahovína   -e ž ( í )
blazina, pas mahu, mah:   iti bos čez mahovino ; ležati na mahovini ; mehka mahovina / z mahovino obraščen zid

mahovínast   -a -o prid. ( í )
porasel z mahom:   mehka mahovinasta tla

mahovít   -a -o prid. ( ȋ )
porasel z mahom:   mahovita skala ; mahovita tla

mahôvje   -a s ( ȏ )
blazina, pas mahu, mah:   sesti na mahovje ; z mahovjem porasli zidovi

máhovka   -e ž ( ȃ )
vrtn., navadno v zvezi roža mahovka   vrtnica, ki ima cvetno čašo in pecelj obrasla z dlačicami, Rosa centifolia var. muscosa:   posaditi rožo mahovko

máhovnat   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na máh:   mahovnata ruša / mahovnata skala ; mahovnata tla / perje ni bilo več mahovnato

mahôvnica   -e ž ( ȏ )
bot.  grmičasta zimzelena rastlina z užitnimi rdečimi jagodami, ki raste na barjih, Oxycoccus:   tam rastejo mahovnice / nabirati mahovnice ; mezga iz mahovnic
♦  vet.  mahovnice  kožno vnetje, navadno na bicljih zadnjih nog

mahovnják   -a m ( á )
nav. mn., zool.  maločlenar, ki živi, prirasel na dno, zlasti v morju, Bryozoa:   spužve in mahovnjaki

mahúnica   -e ž ( ȗ )
bot.  zimzelena grmičasta rastlina z rožnatimi cveti in črnimi jagodami, Empetrum:

mail   in  mêjl -a  [ mêjl ]  m ( ȇ )
sistem za pošiljanje sporočil med uporabniki računalnikov ali drugih elektronskih naprav, povezanih v omrežja; elektronska pošta :   poslati vprašanja po mailu
// kar se pošlje, prejme po tem sistemu:   vsak dan ji pošlje en mail ; v prid. rabi:  mail strežnik

mailing   -a  [ mêjling- ]  m ( ȇ )
načrtno pošiljanje obvestil po elektronski pošti izbranim naslovnikom:   vse urejajo izključno prek mailinga ; v prid. rabi:  mailing akcija ; mailing lista  elektronski poštni seznam za hkratno pošiljanje sporočil večjemu številu naslovnikov

mainstream   -a  [ mêjnstrím ]  m ( ȇ-ȋ )
ideje, stališča ali dejavnosti, ki jih večina ljudi sprejema in jih ima za običajne:   glasbeni mainstream ; politični mainstream ; v prid. rabi:  mainstream film, medij  mainstreamovski film, medij ; mainstream kultura  mainstreamovska kultura

mainstreamovski   -a -o  [ mêjnstrímou̯ski ]  prid. ( ȇ-ȋ )
nanašajoč se na mainstream:   mainstreamovski film, medij ; mainstreamovska kultura ; mainstreamovska produkcija ; mainstreamovsko občinstvo

maistrovec   -vca  [ májstrovəc ]  m ( á )
udeleženec bojev pod poveljstvom slovenskega generala Rudolfa Maistra za priključitev slovenske Koroške in Štajerske k Jugoslaviji 1918 in 1919:

maître d'hôtel   maître d'hôtela  [ mêtrə dotêl ]  m ( ȇ, ȇ )
knjiž.  šef strežbe, zlasti v večjem gostinskem obratu:

máj   -a m ( á )
1. peti mesec v letu:   delo bo opravljeno do desetega maja ; pesn.  cvetni maj ; ekspr.  cvetoči, zeleni maj ; lepa si kot roža v maju / prvi maj  praznik mednarodnega delavskega gibanja / ležal je bolan, zunaj pa je bil maj  majsko vreme / to je bilo maja ; (meseca) maja bo odpotoval
// pesn.  čas mladosti, razvoja:   biti v maju / minil je življenja maj / vzcvetel mu je ljubezni maj
2. nar.  visoka smreka ali jelka z obeljenim deblom in zelenim vršičkom, postavljena za okras; mlaj 2 :  pred praznikom so fantje postavljali maje

mája   -e ž ( á )
1. del spodnjega perila, ki pokriva gornji del telesa:   obleči majo ; fant v beli maji / maja brez rokavov, z dolgimi rokavi
2. nar.  (pletena) jopica, pulover:   vedno je nosil vijoličasto volneno majo

majánje   tudi  májanje -a s ( ȃ; á )
glagolnik od majati:   neverno in posmehljivo majanje z glavo / majanje starega sveta

majáriti   -im nedov. ( á ȃ )
nar. gorenjsko planšariti :   tudi majarili so, imeli so šest krav / majariti po planinah

majarón   -a m ( ọ̑ )
začimbna rastlina z majhnimi okroglimi listi in močnim vonjem:   sejati majaron ; vejica majarona / jedi dodati majarona  majaronove liste, majaronovo vejico

majarónov   -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na majaron:   majaronovi listi / piti majaronov čaj ; majaronove plevice  posušen zdrobljen majaron, zlasti listi, ki se uporablja kot začimba
♦   gastr.  majaronovo meso  jed iz koščkov mesa, dušenega v omaki, ki ima močen okus po majaronu

majáti   májem  tudi  májati -em  stil.  májam nedov. , májaj májajte  tudi  majájte; majál  tudi  májal  ( á á; á )
povzročati, delati, da se kaj z enim delom pritrjenega premika sem in tja:   veter maje drevesa ; zgrabil je kol in ga majal, da bi ga izpulil / presenečeno je majal z glavo ; klasje se maje ; pijanec stoji pred vrati in se maje ; veriga visi z voza in se maje  niha ; pren., ekspr.  kmet je majal stavbo fevdalnega reda ; uporno pleme maje vladarju prestol
// povzročati, da se kaj premika sploh:   potres maje zemljo ; mostnice so se majale pod nogami ; zemlja se zelo maje
●  ekspr.  pijača je ljudem majala jezike  je povzročala, da so veliko in sproščeno govorili ; ekspr.  ljudje so nad tem majali z glavo  izražali osuplost, presenečenje, ogorčenje

majáti se ,  tudi  májati se
1. biti majav:   brv je trhla in se že maje ; miza se maje ; zobje se mu majejo ; pren., ekspr.  njegov položaj v službi se maje ; stebri starega družbenega reda so se majali ; temelji te filozofije se že majejo
2. ekspr.  biti, obstajati pri kom v čedalje manjši meri:   njegova samozavest se maje / nekaj se maje v njegovih načelih
3. ekspr.  opotekajoče se, okorno hoditi:   poglej ga, kako se maje ; majati se pijan proti domu / ladja se maje proti Benetkam
// iti , hoditi :   kam se pa maješ
●  ekspr.  njihova hiša se maje  kmetija, posestvo, družina propada ; šah. žarg.  pozicija se maje  je slaba ; ekspr.  tla se mu majejo pod nogami  ima ogrožen (družbeni) položaj; ni več prepričan o pravilnosti svojega ravnanja ; ekspr.  v njem se vse maje in lomi  doživlja velike duševne krize

majáje :
pijanec se je majaje napotil proti domu ; majaje z glavo je odšel ; voz je majaje se in zibaje se zavil na glavno cesto

majajóč  -a -e:
majajoč z glavo ; majajoč se dom ; skozi majajoče se veje gledati luno

majàv   -áva -o prid. ( ȁ á )
ki se (rad) maje:   majavi zobje ; iti po majavi brvi, lestvi ; stopnice so že majave / majav kozolec ; majavi temelji / majavi koraki / ekspr.  ta mir je zelo majav  nestalen
●   ekspr.  vsa stvar je, stoji na majavih nogah  ni trdna, zanesljiva, ni dobro utemeljena

majávo prisl. :
majavo hoditi

majávost   -i ž ( á )
lastnost, značilnost majavega:   majavost zob / občutje majavosti / ekspr.  govorice o majavosti podjetja

májcen   -a -o  [ majcən ]  prid. ( ȃ )
ekspr.  zelo majhen:   majcen hlebček, otrok, ptiček ; deček je še majcen ; majcena kroglica / v tem je bila majcena tolažba

májceno prisl. :
majceno nam ga pokaži

májceni  -a -o  sam. :
nič se ne boj, majcena ; sosedovo majceno je izdihnilo

májcken   -a -o  [ majckən ]  prid. ( ȃ )
ekspr.  zelo majhen:   majckena deklica

májčka   -e ž ( á )
vrhnje oblačilo, navadno s kratkimi rokavi in brez izrazitega ovratnika, zlasti žensko ali otroško:   bombažna majčka ; kratka, oprijeta, prosojna majčka ; bela, roza, rdeča majčka z napisom ; majčka in hlače / fantovska majčka ; polo majčka ; majčka brez rokavov / ženska majčka ; majčka s kratkimi rokavi

májčken   -a -o  [ majčkən ]  prid. ( ȃ )
ekspr.  zelo majhen:   dom je majčken, a prijeten ; majčkene kapljice ; živalca ima majčkene očke / lastnik majčkene trgovine / pri tem ima on le majčkeno vlogo

májčkeno prisl. :
majčkeno se mi je nasmehnila / majčkeno zmeden je ; majčkeno pozno si prišel / majčkeno, prosim  kot vljudnostna fraza  prosim, če mi daste malo prostora, če se malo umaknete

majênje   tudi  májenje -a s ( é; ā )
glagolnik od majiti:   majenje debla / sosedom je pomagal pri majenju koruze

májer   -ja m ( á )
1. star.  nižji oskrbnik, zlasti graščinski:   iskati novega majerja
2. nekdaj  najemni delavec na (gozdnem) posestvu:   socialni problemi pohorskih majerjev
3. nar. gorenjsko planšar :   majer daje mleko izletnikom

májerica   -e ž ( á )
1. nar. gorenjsko planšarica :   jedel je pri majericah po planinah
2. star.  žena nižjega oskrbnika, zlasti graščinskega:   na pristavi je bila mlada majerica

majeríja   -e ž ( ȋ )
nekdaj  hiša, zemljišče za majerja:   preseliti se v majerijo

majestéta   -e ž ( ẹ̑ )
zastar. veličanstvo :   sprejela vas bo njegova majesteta

majestétičen   -čna -o prid. ( ẹ́ )
knjiž. veličasten , mogočen :   bil je majestetičen ; majestetična dama / okrog njega je bil majestetičen mir
♦   jezikosl.  majestetična množina  prva oseba množine namesto prve osebe ednine v slavnostnih izjavah vladarjev in visokih dostojanstvenikov

majestétično prisl. :
majestetično hoditi, stati

majestétičnost   -i ž ( ẹ́ )
knjiž. veličastnost , mogočnost :   nastopati v sijaju in majestetičnosti / majestetičnost marmornih kipov

májev   -a -o prid. ( á )
zastar. majski , majniški :   jasni majevi večeri

májevski   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na Maje:   majevska in inkovska kultura / majevska piramida

majévtika   -e ž ( ẹ́ )
filoz.  metoda postavljanja vprašanj, da bi sogovornik prišel do spoznanja, znanja, ki je že v njem:   Sokrat kot začetnik majevtike

májhen   -hna -o prid. , mánjši  ( ȃ )
1. ki dosega nizko stopnjo
a) glede na razsežnost; ant. velik :   majhen človek ; majhen čoln, grozd, kamen, kos kruha, otoček, vrt ; veliko je spravil na tako majhen prostor ; majhna dolina, knjiga, miza, parcela, posoda, roka, soba, žival ; majhno jabolko, okno, poslopje ; imam majhno stanovanje ; ekspr.  mikroskopsko majhen  zelo majhen ; majhen kot makovo zrno / majhna vas / ekspr.  majhen domek
b) glede na merljivo količino:   majhen del rudnega bogastva ; ekspr.  kupiti za majhen denar ; majhen dvig prometa ; majhen odstotek ljudi ; majhna doza zdravil ; zelo majhna količina česa ; najti kaj v majhnih količinah, množinah ; majhna mera česa ; stroj majhne moči ; majhna plača, pokojnina  nizka ; bil je majhne postave ; majhna povečava, proizvodnja, razdalja, zamuda ; prostor majhnih razsežnosti ; bolje je, da udariš večkrat z manjšo silo ; novec majhne vrednosti ; majhna vsota denarja ; majhna zmogljivost tovarne
c) glede na število sestavnih enot:   majhen kolektiv ; zbrala se je majhna družba ; majhna skupina / majhno število ljudi ; število a je manjše od b
č) glede na dolžino:   dela majhne korake / majhna razdalja
d) ekspr.  glede na trajanje:   majhna časovna oddaljenost
e) glede na možni razpon:   njegov talent ni majhen ; majhna delavnost organizacij ; že majhna neprevidnost lahko povzroči škodo / majhne želje / tu so majhne možnosti za delo ; relativno majhne spremembe ; to mu je prineslo majhno olajšanje
f) glede na čas življenja:   imata še majhne otroke ; ko sem bil majhen, sem rad pasel živino / ekspr.  majhno drevje  mlado
g) glede na svojo glavno, bistveno značilnost:   majhen klanec, ovinek ; teren z majhnim padcem ; delati majhne vbode / imeti majhno izbiro / majhen napor
h) nav. ekspr.  glede na intenzivnost, učinek:   majhen dež, veter / majhna bolečina / majhen up ; majhna vera ; tvoja ljubezen je majhna
i) glede na razsežnost in delovanje ali dejavnost:   majhen motor, studenec ; majhen obrat, rudnik ; iz majhnih delavnic so nastale velike tovarne ; imeti majhno kmetijo
j) glede na pomembnost:   majhni opravki ; majhna napaka, tatvina ; ekspr.  to ni majhno delo  je veliko, pomembno / publ.  z majhnimi izjemami so vsi enaki / kot vljudnostna fraza  samo še majhno pripombo
2. ekspr.  malo pomemben, nepomemben:   sredi mesta sem se zdel tako majhen ; doma sem čisto majhen ; čudno majhne so bile vse njegove misli ; navadil se je skromnega, majhnega življenja / majhne razmere  ki ne omogočajo nič nadpovprečnega / majhni umetniki včasih popravljajo velike
// slabš. slab , grd , ničvreden :   tako majhen si
●  ekspr.  ko je to slišal, je bil takoj majhen  ni bil več samozavesten, ni več vztrajal pri svojih trditvah ; publ.  urejati kaj z majhnimi koraki  počasi ; ekspr.  otrok gleda z majhnimi očmi  zaspano gleda ; imam majhno prošnjo, ali jo boste izpolnili  kot vljudnostna fraza  izraža omejevanje ; ekspr.  ni majhna stvar celo noč čuti  težko je ; ekspr.  njegova delavnica je kar majhna tovarna  izraža omejevanje ; majhen piskrc hitro vzkipi  človek šibke, nizke postave se hitro razjezi, razburi
♦  mat.  neskončno majhen  ki je poljubno blizu nič

májhno  prisl. , nar.
malo :   francosko govori dobro, angleško pa majhno razume / zdaj majhno drugače misli ; pot je peljala majhno navzgor

májhni  -a -o  sam., nar.
mali :   majhni so bili zmeraj zatirani ; naše majhno zdajle spi ; biti z majhnim zadovoljen; 

prim. mali 2 , mali 1 , mala , malo , manj , manjši

májhnost   -i ž ( ȃ )
1. lastnost, značilnost majhnega:   ob otrokovi majhnosti je še bolj vidna očetova velikost ; majhnost pisave / številčna majhnost naroda, skupine / ekspr.  pokazati človeka v vsej njegovi majhnosti in veličini ; duhovna majhnost
2. knjiž.  kar je malo pomembno, nepomembno:   njen osebni svet je sestavljen iz tisočerih majhnosti

májhnosten   -tna -o prid. ( ȃ )
knjiž. malenkosten :   bil je majhnosten in hudoben

májica   -e ž ( á )
vrhnje oblačilo, navadno s kratkimi rokavi in brez izrazitega ovratnika:   obleči majico ; majico bo treba oprati ; majica z okroglim, ovalnim izrezom ; fant v beli, modri majici ; majica in hlače / majica brez rokavov, z dolgimi rokavi / mornarska majica / spodnja majica  del spodnjega perila, ki pokriva gornji del telesa
●  publ.  nositi, obleči rumeno majico  biti, postati vodilni športnik v skupnem seštevku tekem, etap
♦  šport.  rumena majica  majica rumene barve, ki jo nosi vodilni športnik v skupnem seštevku tekem, etap

májička   -e ž ( á )
manjšalnica od majica:   otroška majička

majílnik   -a m ( ȋ )
gozd.  orodje ali stroj za odstranjevanje lubja z muževnega debla; lupilnik

majíti   -ím  tudi  májiti -im nedov. ( ī í; ā )
odstranjevati lubje z muževnega debla:   majiti drevo / z nožem majiti šibo
●   nar.  majiti piščalke iz vrbovih mladik  delati
// nar.  odstranjevati lupino, kožo:   majiti krompir / majiti koruzo  ličkati

májka   -e ž ( ȃ )
zastar. mati :   tam je živel s svojo majko / sinovi majke domovine / majka Slava / kot vzklik:, pog.  majka mila ; star.  žalostna ti majka
♦   etn.  majka príšla s kolodvora  otroška igra s petjem, pri kateri si ena od deklic izbira hčere

májnica   -e ž ( á )
1. nar. zahodno  okrasni grm z dišečimi vijoličastimi ali belimi cveti; španski bezeg :   kotiček na vrtu so obdajali zeleni grmi majnic
2. etn., v tržaški okolici  praznovanje s postavljanjem mlaja v začetku meseca maja:   fantje so se dogovarjali, kako bodo pripravili majnico
♦  bot.  majhna dlakava rastlina z belimi, rožnatimi ali rjavkastimi cveti v koških, Antennaria

májnik   -a m ( á )
star.  peti mesec v letu; maj :   bilo je v začetku majnika / cvetoči majnik / življenja majnik
♦  vrtn.  kraljica majnika  glavnata spomladanska solata z mehkimi listi

májnikov   -a -o prid. ( á )
zastar. majski , majniški :   bil je lep majnikov dan / majnikova noč

májniški   -a -o prid. ( á )
majski :   bil je krasen majniški dan / majniška jutra / vreme je bolj aprilsko kot majniško
♦  bot.  majniška kolobarnica  užitna goba, ki raste spomladi in katere meso ima duh po moki, Calocybe georgii ; šol.  majniški izlet  izlet proti koncu šolskega leta, navadno meseca maja ; zgod.  majniška deklaracija  izjava jugoslovanskih poslancev v dunajskem parlamentu leta 1917 o zahtevah jugoslovanskih narodov v Avstro-Ogrski izjava slovenskih opozicijskih strank leta 1989 z zahtevo po suvereni državi slovenskega naroda

majóličast   in  majólčast -a -o prid. ( ọ̑ )
zastar. fajančen :   majoličasta ploščica
●  zastar.  majoličasta žepna ruta  po barvi podobna majoliki, zlasti modra

majóličen   in  majólčen -čna -o prid. ( ọ̑ )
knjiž. fajančen :   majolična ploščica, vaza

majóličica   in  majólčica -e ž ( ọ̑ )
nav. ekspr.  manjšalnica od majolika:   pijmo ga iz majoličice

majólika   in  majólka -e ž ( ọ̑ )
1. trebušasta glinena posoda z ročajem, zlasti za vino:   natakal jim je iz majolike ; lepo okrašena majolika / majolika cvička / izpil je dve majoliki
●   ekspr.  ves dan je sedel pri majoliki  pil vino
2. knjiž. fajansa

majólikast   in  majólkast -a -o prid. ( ọ̑ )
zastar. fajančen :   peč z majolikastimi ploščicami
●  zastar.  majolikasta ruta  ruta, po barvi podobna majoliki, zlasti modra

majonéza   -e ž ( ẹ̑ )
gastr.  zmes rumenjakov in olja, zlasti kot dodatek k omakam, solatam:   narediti majonezo / ribja majoneza  ki se ji primeša ribje meso ; riba v majonezi  ki se prelije z majonezo ; raki z majonezo

majonézen   -zna -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na majonezo:   majonezne sestavine / majonezna omaka, solata

majór   -ja m ( ọ̑ )
čin, za stopnjo višji od kapetana I. razreda, ali nosilec tega čina:   enoti poveljuje major / napredoval je v majorja / imeti čin majorja

majorán   -a m ( ȃ )
knjiž. majaron :   vejica majorana

majorát   -a m ( ȃ )
pravn., nekdaj  pravica najbližjega moškega sorodnika do podedovanja dednega posestva, med več enako bližnjimi pa starejšega po letih:   po majoratu mu je pripadlo vse imetje
// tako posestvo:   postati dedič turjaškega majorata

majoráten   -tna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na majorat:   majoratno posestvo / majoratna pravica

majordóm   -a m ( ọ̑ )
1. zgod., v frankovski državi  upravitelj dvora, kraljevih posestev:   dolžnosti majordoma ; politični vpliv majordomov
2. v dvorskem, plemiškem okolju  višji uslužbenec, ki vodi gospodinjstvo in nadzoruje služabništvo:   knezov majordom

majoritéta   -e ž ( ẹ̑ )
knjiž. večina :   majoriteta in minoriteta / majoriteta glasov / imeti majoriteto v parlamentu

majoritéten   -tna -o prid. ( ẹ̑ )
knjiž. večinski :   majoritetna stranka / majoritetni sistem volitev

majorizácija   -e ž ( á )
glagolnik od majorizirati:   vladati, kot določa večina na temelju majorizacije / izključiti preveliko majorizacijo kake skupine

majorizírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
knjiž.  dobiti večino, preglasovati:   manjšino so majorizirali

majórka   -e ž ( ọ̑ )
1. nosilka čina, za stopnjo višjega od kapetana I. razreda:   po činu je majorka ; majorji in majorke
2. star.  majorjeva žena:   major in majorka

majórski   -a -o  ( ọ̑ )
pridevnik od major:   majorski čin

májski   -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na maj:   bil je lep majski dan ; majske prireditve / majski večeri / majsko sonce
♦  šol.  majski izlet  izlet proti koncu šolskega leta, navadno meseca maja ; zgod.  majska deklaracija  izjava jugoslovanskih poslancev v dunajskem parlamentu leta 1917 o zahtevah jugoslovanskih narodov v Avstro-Ogrski ; zool.  majski hrošč  hrošč rjave barve, s pahljačastimi tipalnicami, ki se v velikih množinah pojavlja vsako četrto leto, Melolontha vulgaris

majúskula   -e ž ( ȗ )
1. zgod.  pisava, pri kateri so vse črke enako visoke:   rokopis, pisan v majuskuli
2. knjiž.  vélika črka:   okrašene majuskule

majzéna   -e ž ( ẹ̑ )
agr.  industrijsko predelana koruzna moka:

màk   tudi  mák máka m ( ȁ á; ȃ )
kulturna ali divja rastlina z mlečkom in velikimi zvezdastimi cveti ali njeno seme:   med pšenico je natrgala cvetočega maka ; gojiti mak ; z makom posuti pecivo ; v zadregi je bila rdeča kot mak
♦   bot.  poljski  ali  divji mak  ki raste kot plevel, Papaver rhoeas ; vrtni mak  ki se iz njegovega mlečka pridobiva opij, Papaver somniferum